"Po krajšem obdobju poslovne stabilizacije živilskopredelovalne industrije in ob relativno uspešni prebroditvi krize povezane s pandemijo COVID, so bila podjetja je le nekaj tednov po zaključku poslovnega leta 2021 soočena z drastičnimi spremembami v globalnem poslovnem okolju. Posledice so precej nepredvidljive in skoraj zagotovo smo se znašli na pragu nove realnosti."

»Z Evropskim podnebnim zakonom, ki ga je junija 2021 potrdil Evropski parlament, je postala podnebna nevtralnost EU do leta 2050 zakonsko določen cilj in pravno zavezujoča obveznost za Slovenijo. Že do leta 2030 moramo članice EU zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 55 % glede na raven v letu 1990. Časa je malo. Trajnostna preobrazba kmetijskih in živilskih podjetij pa je ključna. Predstavila bom inovativne trajnostne prakse tujih in slovenskih podjetij, tako iz kmetijstva, živilstva kot povezanih panog, ter na praktičnih primerih ponazorila, kako pristopiti k strateški trajnostni preobrazbi poslovanja. V Sloveniji imamo na tem področju že veliko izkušenj.«

Trajnostni razvoj in okoljski, družbeni ter upravljavski (t.i. ESG) dejavniki v bančno industrijo prinašajo spremembe. Hiter razvoj regulatornega okvira, predvsem na ravni EU, ter zahteve eksternih deležnikov se kažejo predvsem v potrebi po novih informacijah in podatkih, ki jih bodo banke pridobivale za svoje procese vrednotenja tako strank kot poslovanja.

V zadnjih letih je EU razvila celovit okvir trajnostnih financ v okviru širše strategije Evropskega zelenega dogovora, katerega cilj je preusmeriti tokove zasebnega kapitala v financiranje zelenega prehoda. Osrednja elementa okvira sta znanstveno utemeljen sistem klasifikacije (taksonomije) trajnostnih gospodarskih dejavnosti in pravila o razkritjih trajnostnih informacij, ki bodo imela močan vpliv na poročanje nefinančnih podjetij in finančnih institucij.